Ste specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer predavate na Oddelku za inkluzivno pedagogiko predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi. Dolga leta ste bili zaposleni kot profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Ste avtorica mnogih knjig za mladino in odrasle, v katerih večinoma obravnavate problematiko slepih in slabovidnih ljudi. Pri delu pa se srečujete tudi z didaktičnimi igračami in drugimi didaktičnimi pripomočki namenjenim slepim in slabovidnim otrokom.
Kakšne vrste igrač uporabljajo slepi in slabovidni otroci? V čem je bistvena razlika njihovih igrač v primerjavi z ostalimi igračami? Na kaj je potrebno biti pozoren pri igračah, ki jim jih ponudimo?
Katere didaktične pripomočke še uporabljajo slepi in slabovidni otroci?
Kako je s knjigami za slepe in slabovidne otroke v Sloveniji?
Zgodb za otroke in mladino ter odrasle s slepoto in slabovidnostjo je veliko, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ima prilagojeno skoraj vso svetovno in domačo literaturo (brajica ali zvočna oblika), manj je tipnih slikanic za najmlajše, ker je njihova izdelava zelo zahtevna. Vendar se tudi tukaj situacija izboljšuje, saj so se študenti Pedagoške fakultete v Kopru in Mariboru lotili izdelave in prilagajanja tovrstnih slikanic.
Kje je možno kupiti prilagojene igrače? Si jih je možno sposoditi? Ali so dosegljive v knjižnicah?
Vse več proizvajalcev ponuja veččutne igrače za širšo populacijo in so dostopne v trgovinah ali na spletu. S študenti pa smo s prilagojenimi igračami in igrami opremili muzej igrač Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje, ki je edini tovrsten muzej na tem koncu Evrope. Tam si jih je mogoče le ogledati in se poigrati z njimi, izposojo nekaterih pa ima Center IRIS v Ljubljani.
Tudi vaši študentje izdelujejo prilagojene igrače. Ali tovrstne igrače predstavljate na dogodkih? Ali si jih je možno tudi kje drugje ogledati oziroma kupiti?
Kaj je potrebno pri izdelavi igrač upoštevati? Ali se za izdelavo teh igrač potrebujejo posebni stroji? Ali obstajajo posebni pravilniki za izdelavo? Ali se te igrače uvrščajo pod igrače iz Uredbe o varnosti igrač?
Seveda morajo biti vse igrače varne in po standardih. Upoštevati je potrebno okvaro vida, tako da uporabimo močne, kontrastne barve, prijetne materiale za različnimi teksturami, opremimo jih lahko z zvoki itn. Navadno so to ročno narejene igrače, v zadnjem času pa se vse več uporabljajo CNC stroji ter 3-D tiskalniki.
Kdo izdeluje prilagojene igrače? Ali v Sloveniji obstajajo proizvajalci igrač za prilagojene igrače? Se vam zdi, da se proizvajalci igrač dovolj posvečajo slepim in slabovidnim otrokom?
Vidite možnosti sodelovanja s slovenskimi proizvajalci igrač?
Morda se bo res kdo opogumil in sodeloval z našimi študenti, ki so izumili kar nekaj povsem originalnih igrač, kot je npr. Uchi Tachi Sladjane Jović Micković, tipne domine Ivana Jakoba Cerva, Tri v vrsto Heidi Jakopič, Voukalica Martine Bizjak, Poštarček Ines Skol, Od markacije do markacije Brigite Čeh, Tangram Sonje Fišer in Suzane Grah ter še kar nekaj drugih.
Ali opažate napredek v zadnjih 10 letih na področju izdelave igrač za slepe in slabovidne otroke?
Seveda! Inkluzija sega tudi na to področje.
Bi želeli izpostaviti še kaj posebnega?
Predvsem to, da so prilagojene igrače in pripomočki povsem inkluzivni, to pomeni, da so primerni za vse, ne samo za otroke s slepoto in slabovidnostjo. Ker so veččutni, vzpodbujajo še druge, večkrat zapostavljene čute in večkanalno zaznavanje.
dr. Aksinja Kermauner, tiflopedagoginja, pisateljica
Tel.: 05 663 12 52
aksinja.kermauner@pef.upr.si
Pedagoška fakulteta Koper