Pogovor s strokovnjaki
Intervju z dr. Leo Šuc: Igrača – terapevtsko sredstvo
Avg
Ste glavna delovna terapevtka na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča, predsednica sekcije za otroke in mladostnik pri Zbornici delovnih terapevtov Slovenije ter predavateljica za delovno terapijo na Zdravstveni fakulteti, oddelku za delovno terapijo. Ukvarjate se predvsem z otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.
Ste delovni terapevt. Nam lahko na kratko predstavite vaše delo in kako poteka? Kaj se je spremenilo od takrat, ko ste začeli in do sedaj?
Lepo pozdravljeni,
Delovna terapevtka sem že tri desetletja, naj najprej napišem/povem kdo smo delovni terapevti in kaj delamo na področju pediatrije. Delovni terapevti smo zdravstveni delavci, ki s specifičnimi pristopi pomagamo otroku in mladostniku s posebnimi potrebami, da se čim bolj uspešno vključi v vsakdanje življenje in uspešno izvaja aktivnosti, ki jih želi ali se le te od njega pričakujejo na področju skrbi zase, igre in prostega časa ter šolskih veščin. Delovna terapija je individualno prilagojena otrokovim potrebam in sposobnostim.
Če zavrtim leta nazaj, lahko rečem, da se je spremenilo to, da je danes veliko več zaposlenih delovnih terapevtov v Razvojnih ambulantah in v različnih inštitucijah, ki nudijo delovnoterapevtsko obravnavo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami blizu njihovega domačega okolja. Spomnim se časov, ko so k meni v ambulanto (v Kliničnem centru) prihajali otroci iz različnih koncev Slovenije. Otroci so prišli utrujeni od potovanja, starši so morali vzeti bolniško odsotnost ali dopust, da so otroka pripeljali na delovno terapijo. Ker govoriva o igračah, naj omenim, da sem velikokrat tudi doma razmišljala, kako naj pridem do igrač in igralnih materialov, saj je bila izbira, dostopnost in možnost nakupa igrač bistveno manjša kot danes. Običajno sem jemala kar doma igrače svojih otrok, da sem lahko ponudila različne možnosti. Moram pa poudariti, da je veliko staršev v tem obdobju bilo zelo kreativnih in ko sem predlagala večje igrače in uporabo različnih materialov, so velikokrat sami ali s pomočjo znancev izdelali igrače. Spomnim se, da sem v dar dobila veliko črno belo žogo narejeno iz koškov krzna, ki je bila dolga leta v uporabi.
Kakšna je razlika med delovnim terapevtom in fizioterapevtom?
Stroki se med seboj povezujeta. Fizioterapevt vzdržuje, vzpostavlja in izboljšuje psihofizične sposobnosti z različnimi metodami in tehnikami z namenom vzpostavljanja ponovne optimalne fizične funkcije. Fizioterapija se osredotoči na funkcijo, delovna terapija pa funkcijo nadgradi, skozi različne vsakodnevne aktivnosti. Poklic delovnega terapevta je usmerjen na človeka kot celoto. Posebnost delovne terapije je, da v obravnavah uporablja dejavnosti/aktivnosti. Dejavnosti/aktivnosti so medij, prek katerega osebi omogočimo da se kljub različnim okvaram, boleznim in prizadetostim vključujejo v njim smiselne vsakodnevne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje in omogoča večjo samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kar pomeni večjo kakovost življenja.
Ali delate samo z otroci in mladostniki? Če delate tudi z odraslimi, nam prosim poveste, kakšne igrače so primerne za odrasle?
Sama delam pretežno z otroci, sem pa skozi leta prakse obravnavala tudi odrasle. Ko govorimo o obravnavi odraslih, ne moremo govoriti o uporabi igrač, saj potem prevečkrat slišimo komentarje, da to ni terapija ampak »igračkanje«. Igrače uporabljamo izključno pri otrocih, lahko pa uporabimo pri obravnavi odraslih družabne igre. Seveda pa delovni terapevt na podlagi razgovora/intervjuja skupaj s pacientom/uporabnikom določi cilje, oceni njegovo stanje, planira in izbere aktivnosti/dejavnosti in če uporabnik izpostavi, da je za njega pomembno npr. igranje kart je to lahko del terapevtske obravnave.
Ali so igrače sestavni del vašega dela? Od kdaj jih že uporabljate?
Igra je medij v delovni terapiji in delovni terapevti igro uporabljamo kot aktivnost za ocenjevanje, planiranje terapije in za dokumentiranje sprememb v kliničnem in razvojnem statusu otroka. Vključevanje igre in igrač v zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami je pomembno, saj raziskave povezujejo igro s socialnim in čustvenim razvojem, razvojem jezika, gibalnih sposobnosti, kreativnostjo in reševanjem problemov.
Delovni terapevt skozi igro otroka vodi in usmerja, da otrok kljub omejitvam pridobi potrebne spretnosti z ali brez uporabe različnih pripomočkov in/ali prilagoditev okolja.
Ali ste zadovoljni s ponudbo igrač, ki so na voljo? Ali opažate, da bi bilo potrebno še več razvoja na tem področju?
Danes je ponudba igrač zelo pestra, igrače lahko naročamo tudi preko spleta in v tujini kar razširi izbor igrač, tako da smo terapevti zadovoljni s ponudbo na tržišču.
Kako otrokom pomagajo igrače pri razvoju? Kakšni so rezultati?
Igra je otrokova osnovna dejavnost in je potrebna za normalni psihični in fizični razvoj saj otrok preko igre spoznava svet. Kot svojevrstna aktivnost je najbolj primerna otrokovi naravi in osnovnim zakonitostim njegovega razvoja. Izbira in način otrokovega igranja so odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje.
Otroci s posebnimi potrebami imajo lahko fizične, socialne, okoljske in osebne ovire, ki preprečujejo možnost igre. Delovni terapevt se osredotoča na otrokovo zmožnost in potencial za igro in se zavzema za okolje, kjer ni socialnih, fizičnih, kulturnih, političnih in zakonskih ovir. Pri otrocih s posebnimi potrebami je spontanost igre pogosto izvzeta.
Kako poteka igra teh otrok? Ali si jih je mogoče ogledati v obliki filmčka ali predstavitve?
Izbira in način otrokovega igranja so odvisni od otrokove trenutne razvojne stopnje.
Delovni terapevt svetuje v kakšnem položaju naj se otrok igra, s kakšno igračo (velikost, material, zahtevnost igre), in kako stopnjevati zahtevnost igre/aktivnosti. Pomembno je, da delovni terapevti svetujemo in pokažemo staršem, kako naj se igrajo s svojimi otroki. V terapevtski situaciji se otrok skozi igro uči, je ustvarjalen, razvija domišljijo in doživlja uspeh. Terapevt otroka spodbuja, da razvija lastne interese ter se vključuje v igro z sovrstniki.
Kakšne igrače uporabljate pri svojem delu (velike, majhne, barvne, črno-bele, plastične, lesene,…)? Ali bi kakšno igračo še posebej izpostavili kot dobro in učinkovito?
Kdo izdeluje igrače za otroke s posebnimi potrebami? Se vam zdi, da se proizvajalci igrač dovolj posvečajo tej ciljni skupini?
Predvsem v tujini obstajajo podjetja, ki posvečajo večjo pozornost »prilagojenim« igračam. V terapevtske namene oz. za vsakodnevno delo naročamo tudi igrače iz teh programov. Cene teh igrač so visoke in marsikatera družina teh igrač ne more kupiti svojemu otroku, zato delovni terapevti za domačo uporabo svetujemo uporabo igrač, ki so dosegljive na domačem tržišču in cenovno dostopne. Če imamo terapevti možnost, igračo, ki smo jo uporabili v obravnavi, za krajši čas posodimo tudi v domače okolje.
Kaj pri nakupu igrač upoštevate? Ali kupujete tudi slovenske igrače? Ali sodelujete s kakšnim od proizvajalcev igrač v Sloveniji in razvijate nove izdelke?
Ko kupujemo igrače za terapijo, smo pozorni na kvaliteto igrače glede materiala, predvsem pa na raznolike možnosti, ki jih igrača nudi otroku v različnih starostnih obdobjih in z različnimi sposobnostmi. Kot rečeno, igrače, ki jih uporabljamo pri obravnavah, kupujemo tako v slovenskih trgovinah kot po spletu. V preteklosti sem sodelovala pri razvoju lesenih igrač.
Ali starši otrok kupujejo takšne igrače ali si jih je možno izposoditi?
Starši otrok večinoma kupujejo igrače, premalo pa je poznano, da si lahko straši igrače tudi izposodijo v nekaterih knjižnicah po Sloveniji. Z nekaj spretnosti in kreativnosti starši tudi sami izdelajo igrače za otroke.
Ali bi želeli izpostaviti še kaj posebnega?
Mogoče bi izpostavila še igro v naravi, saj terapevti opažamo, da otroci preživijo preveč časa ob računalnikih, tablicah in televiziji, kar vse vpliva na pomankanje senzomotoričnih izkušenj.
dr. Lea Šuc
Zbornica delovnih terapevtov Slovenije
Linhartova 51
1000 Ljubljana
T: 01 / 4758182