Intervju: Uporaba iger in »igrač« v poslovnem svetu

Intervju z Živa Grgič, kreatorka dogodkov, Agencija Time Out Events

V vaši organizaciji izvajate team building programe. Ali nam lahko na kratko predstavite vaše delo?

V agenciji se ukvarjamo z organizacijo motivacijskih timskih dogodkov za zaposlene in/ali poslovne partnerje. Tukaj gre predvsem za programe, kjer se skozi igro in nove skupne izkušnje krepi povezanost, sodelovanje, komunikacija in seveda tudi spoznavanje udeležencev med seboj.

Pri vašem delu uporabljate igre in igrače oz. različne izdelke, ki so zelo podobne igračam. Kakšen je njihov namen? Kako se imenujejo in kakšen namen imajo? Kako jih uporabljate in zakaj je to tako pomembno? Kako delujejo?

Mogoče jim ne bi ravno rekla igrače, bolj bi jim rekla pripomočki oz. rekviziti, ki spodbujajo igrivost med odraslimi. Pri nas ima vsak tudi svoje ime, bolj delovno (interno), tako da se lažje sporazumevamo, ko pripravljamo in organiziramo dogodek. V ekipi imamo Simona (Mojster Sime), ki kreira rekvizite za potrebe naših programov. Skoraj ne mine teden, da ne bi za Time Out ustvaril kako novo »igračko«, vse čisto po meri. Običajno mu povemo, kaj je končni cilj, poti in rešitve poišče sam. Tako so nastali številni zanimivi rekviziti kot so npr. Swiss Cheese, Brailova, cel program Spopada plemen, kmečke igre, … (na fotografijah).

Vsak rekvizit ima svojo vlogo v procesu igre, ki je hkrati izobraževalne narave. Velikokrat organizatorje na strani naročnika skrbi, kako bodo upravičili naravo team building dogodka, ker ne gre za klasično izobraževanje v obliki seminarja. V našem primeru gre za čisto izkustveno učenje, ki je pri urjenju socialnih veščin precej bolj učinkovito. Skozi igro morajo namreč udeleženci aktivirati različne procese kompleksnega mišljenja in delovanja, npr. analiza situacije, možnosti, odločanje, organiziranje, delitev vlog,… Hkrati pa so tudi čustveno bolj vpleteni in angažirani, kar poveča možnost določenih samospoznanj, ozaveščanj o določeni situaciji, lastnih lastnostih, predvidenih reakciji… V igri ni časa in prostora za pretvarjanje. V žaru igre se prej kot slej pokažejo pristne človekove lastnosti in značilnosti določenih odnosov.

Znan citat (Plato) pravi, da »V eni uri igranja izveš več o človeku kot v enem letu pogovorov.«

Kakšna je razlika med izdelki za odrasle in izdelki za otroke?

V resnici manjša kot bi si mislili. Pri nas pogosto uporabimo pri delu tudi kakšno »otroško igračo«, le da mora imeti že točno določeno vlogo v procesu igre. Tega na primer otroci ne potrebujejo. Za njih je že neka navadna palica lahko krokodil, žlica, mikrofon, letalo itd., odrasli pa rabimo bolj natančna navodila za uporabo. Seveda ne vsi in tudi z »urjenjem« se nam domišljija sprošča in v procesu igre smo tudi odrasli že precej bolj kreativni. Samo več časa rabimo kot otroci.

Kakšne so pozitivni in kakšni negativni učinki igranja in uporabe izdelkov? Kakšne so koristi?

Težko bi res rekla, da so kakšni negativni učinki igre pri team buildingih, morda še najbolj pretirana tekmovalnost med sabo, ki se avtomatično sproži, takoj ko ekipo razdeliš v manjše skupine. Tudi če jih opozoriš, da tekmujejo zgolj s časom, se le malokrat lahko res izognemo primerjanju in tekmovanju ekip med seboj. Je pa navdušujoče, da zadnja leta srečujem vedno več ekip, ki so to že prerasle.

Pozitivnih učinkov igre je veliko. Glavni, bi rekla, je v resnici zabava. Če se imamo med igro fajn, se pri tem sprožajo hormoni sreče, zato smo tudi notranje bolj zadovoljni in zadovoljeni. To je tako kot če pojemo košček čokolade ali preplezamo težko smer ali pretečemo, presmučamo določen cilj. V primeru igre kot team buildinga pa je koristi še veliko več, predvsem izboljšuje komunikacijo, sodelovanje med udeleženci, deluje povezovalno in zbliževalno.

Ali lahko s takimi igrami izboljšamo proces delovanja v podjetju?

Absolutno. Bi bilo pa idealistično pričakovati, da bo že ena taka igra naredila drastične spremembe. Tukaj je kot pri večini sprememb potrebna cikličnost. Mi pa pogosto naročniki poročajo, da se je po team buildingu izboljšala klima v podjetju, ljudje so bili bolj povezani, lažje so stopili do sodelavca za pomoč, bolj odprti in povezani so postali.

Ne malokrat se zgodi, da udeleženci skozi procese igre ozavestijo ključne težave v podjetju, ki so najpogosteje slaba organizacija dela ali slaba komunikacija. Treba jih je postaviti izven okvirjev, v katerih običajno delujejo, da lahko vidijo ta škodljiv vzorec.

Zanimivo je bilo, ko smo imeli team building dogodek za neko podjetje, kjer je prišlo do združitve dveh konkurenčnih podjetij. Prve minute dogodka so bile kar mučne, saj so se zaposleni »kupljenega« podjetja počutili manjvredne kot zaposleni podjetja, ki jih je kupilo. Razdeljeni so bili na te in one, in ko smo jih zmešali med seboj, se je isti vzorec nadaljeval še znotraj manjših ekip. Kar nekaj časa smo trenerji porabili, da so se udeleženci sprostili in začeli normalno delovati. Ker pa je bila tema dogodka, zanimiva za vse (to je zelo pomembno, da se ustvari situacija, ki jih zanima, takšna, da lahko pri njej uporabijo svoje znanje in izkušnje), se je ozračje kmalu sprostilo in rezultat je bil navdušujoč.

Ali obstajajo izdelki, ki so delani prav za namene programov, ki jih vi izvajate? Če da, katera podjetja jih izdelujejo?

Obstajajo. Pri nas imamo srečo, ker jih vse naredi Sime. Kolikor vem, v Sloveniji ne obstaja podjetje, ki bi se ukvarjalo z izdelavo rekvizitov za team buidinge. Le-ti so tako raznovrstni kot so različne agencije, ki team buildinge izvajamo. Verjamem, da se vsak znajde malo po svoje. Veliko stvari se da naročiti iz tujine, tukaj mislim predvsem osnovne materiale, ki si jih potem prikrojimo po svojih potrebah. Veliko koristimo tudi najrazličnejše športne rekvizite, namizne miselne igre, didaktične otroške igre, različna glasbila, slikarske in druge umetniške in kreativne pripomočke. Z razcvetom sob za pobeg smo v Sloveniji pridobili tudi na igrivosti odraslih in vedno raje imajo rekvizite, ki so domiselni in od udeležencev zahtevajo določeno miselno oz. spretnostno vpletenost.

Ali menite, da bi se morale organizacije v Sloveniji bolj udeleževati tovrstnih programov, ki jih tudi vi izvajate?

Absolutno. Cilj vsakega team buildinga je predvsem v krepitvi tima. V povezovanju vseh vpletenih brez hierarhije. Z gospodarsko rastjo se je povečala tudi intenziteta in tudi kvantiteta tistih, ki redno sodelujejo in vključujejo svoje zaposlene v najrazličnejše timske dogodke. Seveda ni vsak izlet zaposlenih team building in prav tukaj je bilo v preteklosti narejene največ škode v dojemanju pojma team building. Zame je team building igra z določenimi pravili in ciljem, pri kateri pa si morajo organizacijo igre in vloge znotraj nje razdeliti vpleteni sami.

Zmotno je tudi mišljenje, da je treba team buildinge organizirati izven delovnega časa podjetja, a tega je na srečo vsako leto manj. Potem tudi udeleženci raje pridejo in bolj cenijo dogodek in izkušnjo, ki jim jo podjetje podari.

Pri nas običajno team building igra traja med 1.5 – 2 uri, to je po mojih izkušnjah tudi čas, ko udeleženci še zavzeto in angažirano lahko sledijo igri. Kar je več, je velikokrat preveč. Odrasli zdržimo v igri precej manj časa kot otroci.

Ali bi se morali odrasli večkrat »igrati« in kdaj?

Super bi bilo, če bi se igrali vsak dan, večkrat na dan, take kratke epizode. Idealno bi bilo, če bi se lahko igrali s svojim delom, s tem kar počnemo. Če ne, je super, če najdeš svojo igro, ki te osrečuje ali navdušuje. Lahko so to miselne igre. Na primer pri nas je bila nekaj časa hit »rush hour« ali pa rubikova kocka. Zvečer sem čakala, da sta šla otroka spat in potem sem se igrala. Res sem uživala, sama s sabo.

Ali bi izpostavili primer dobre poslovne prakse iz Slovenije in tujine?

Pri nas v ekipi je največji navdušenec nad igro direktorica in lastnica, Ana Peskar. Lahko rečem, da nas je vse okužila s tem (no, ne čisto vse, Simon je bil že prej). Pred leti sva šli skupaj v London in sva se tri dni samo igrali. Preizkusili sva najrazličnejše treasure hunt igre, escape roome, murder mystery igre itd. Potem smo začeli tudi naše programe še bolj igrificirati, še večji pomen dajati igri sami, ki res omogoča najglobja samospoznanja. In mislim, da sem takrat začela še bolj uživati pri svojem delu in da sem začela še bolj raziskovati, kaj deluje in kje je še prostor za izboljšave že obstoječih programov.

Tujina, žal je že pokojni, Bernard De Koven, preberite si njegovo knjigo Playful path.

Kakšna prihodnost nas čaka na tem področju? Ali bi želeli izpostaviti kaj posebnega?

Zanimiva vsekakor. Zagotovo se bo igra kot ključna dejavnost team buildinga razvijala naprej, kam, je v resnici še najbolj odvisno od udeležencev, kajti oni so tisti, ki to v resnici sokreirajo. Pri nas so naročniki glavno gonilo sprememb, oni so tisti, zaradi katerih imamo privilegij, da lahko nenehno razvijamo vedno nove igre in izkušnje in zato smo jim hvaležni.

Ali bi želeli izpostaviti kaj posebnega?

Mogoče res za konec še to, da je tudi znanstveno (in zdravstveno) dokazano, kako pomembna je igra za odrasle. Ali če povzamem dr. Stuarta Browna, ustanovitelja Nacionalnega Inštituta za igro iz Minnesote: » Igra je za človeka tako pomembna kot je spanje. V primerjavi z drugimi vrstami, je človek ustvarjen za igro celo svoje življenje in je prav v odrasli dobi najbolj igriv, zato pa tudi najbolj prilagodljiv in učljiv. Življenje brez igre ima lahko tudi resne zdravstvene posledice kot so depresija, upad imunskega sistema, razne druge s stresom povezane bolezni.«

Zanimivo mi je bilo prebrati tudi, da je v tistih kulturah, kjer igra ni zaželena oz. je ni, več kriminala in nasilja.

Ko se bo tudi naša vlada in še več delodajalcev zavedalo, kako pomembna je igra za vsesplošno zdravo blagostanje (delovnega) ljudstva, in koliko imamo tu še rezerve, se bodo šele zares začeli dogajati premiki. Obstaja namreč znanstveno dokazana močna povezava med igro in čustvenim ter kognitivnim razvojem možganov. Skozi igro krepimo ne samo telo in duha (bodisi gre za športne igre, ustvarjanje itd.), ampak tudi obnavljamo svoje možgane in smo zato še bolj učljivi.

Zato imamo pri Time out Events željo in vizijo, da bi igrivost našla mesto med vrednotami podjetij in bi sooblikovala kulturo slovenskih podjetij.