Z industrijskim oblikovanjem na področju razvoja produktov se profesionalno ukvarjate že 22 let. Kako ste začeli?
Ja res, čeprav bi skoraj lahko rekel, da o oblikovanju razmišljam že od plenic naprej. Začel sem v dedkovi mizarski delavnici, kjer sem izdelal prve lesene avtomobilčke, kamione in seveda puške, da sva se s sosedom lahko igrala Nemce in partizane. Ker je moj oče slikar in ker sem že v osnovni šoli kar dobro risal, so vsi mislili, da se bom kasneje vpisal na slikarstvo. Vendar me je oblikovanje preveč zanimalo, da bi podlegel tem “pritiskom”. Povsem logično je bilo, da sem se vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, kjer smo se z nekaterimi sošolci, (eden izmed njih je Gregor Markelj, ki je tudi sedanji ravnatelj te šole) na smeri industrijsko oblikovanje, pri projektih kar dobro razživeli. Nadaljeval sem na Likovni akademiji, pri profesorju Marjanu Gnamušu, prav tako na industrijskem oblikovanju.
Leta 1998 sem za diplomsko delo skuter “Brencel” dobil študentsko Prešernovo nagrado. Na tisti čas imam res lepe spomine. Bili smo res entuziastični. Verjeli smo, da bomo tudi mi enkrat pisali zgodovino oblikovanja v Sloveniji.
Vendar, ko enkrat nisi več študent, se šele začne pravo delo. Takrat se res dobro zaveš, da pravzaprav še nisi nič naredil. Po študiju sem začel delati v podjetju Esenca design, kjer sem oblikoval nekaj izdelkov s področja industrijskega oblikovanja. Pozneje sem se sedem let izpopolnjeval v grafičnem oblikovanju. To se je kar naenkrat spremenilo, ko sem leta 2006 začel sodelovati s kolegico Nino Mihovec, ki sem jo poznal še iz “faksa”. Takrat sem spet prišel na “pravo” pot. Z Nino, oziroma njenim podjetjem Wilsonic Design, sodelujem še zdaj in smo skupaj ustvarili že veliko zanimivih projektov.
Katere izdelke najraje oblikujete in kateri je vaš največji dosežek?
Delal sem že na zelo različnih projektih in to me zelo veseli, saj mi ta raznolikost daje širino. Rad imam raznovrstne izive. Sicer so mi pa najbolj pri srcu dinamični predmeti, kot so avtomobili, kolesa, motorji, plovila … Fascinira me gibanje, ki ga ustvarjajo.
Težko bi se odločil za samo en dosežek. Ker je zame dosežek že to, da ljudje izdelek vzamejo za svojega.
K vam pride proizvajalec igrač in vas prosi, da za njega oblikujete igračo, ki jo ima v mislih, vendar je sam ne zna narisati. Kako se boste lotili postopka?
Takšnega primera še nisem imel 🙂 Prav zaradi tega, ker je na trgu še vedno težko najti enostavne in obenem dobro oblikovane igrače, se je Nina Mihovec odločila, da začnemo delati kar svoje izdelke za otroke. In tukaj se je začela zgodba blagovne znamke ooh noo. Pozitivna plat tega je, da imamo pri oblikovanju skoraj popolno svobodo. Malo težje je pa seveda izdelke prodati in narediti prepoznavne.
Kaj mora proizvajalec igrač upoštevati že pri osnutku načrtovanja? Kje vidite najpogostejše napake in kakšne?
En dejavnik je trg, ki ti narekuje česa še ni in kaj potrebuje. Ponavadi sploh ne ve, da to potrebuje (smeh). Mi oblikovalci ustvarjamo in izpoljnjujemo želje. Druga stvar je vprašanje, komu je izdelek namenjen? Je za dojenčke, malčke ali večje otroke. Ker pravo industrijsko oblikovanje ne pomeni le zunanje oblike, temveč je v vse to vključeno še reševanje mnogih izivov, kot so tehnologija, ergonomija, ekologija … Napake se lahko pojavijo kadarkoli, tudi če vso stvar dobro načrtuješ. Se mi zdi, da je tukaj v Sloveniji najtežje najti dobre mizarje in to take, ki imajo znanje in voljo izdelovati igrače in seveda, za primerno ceno.
Zakaj je pomembno, da je izdelek lepo oblikovan?
V tej poplavi izdelkov, je to že za veliko staršev, ključni faktor. Osebno se držim pravila manj je več. Pomembno je, da je izdelek brezčasen in da ni nekaj kar kupiš in čez štirinajst dni zavžeš v kontejner za embalažo.
Kako vedeti kako oblikovati izdelek, da bo privlačen za prodajo? Kaj moramo upoštevati?
Najboljše je, da ima izdelek svojo funkcijo, ki ji sledi še lepa oblika. To je ključno. Tako izdelku podaljšamo življenjsko dobo.
Ali lahko izpostavite kakšen primer dobre prakse glede oblikovanja izdelka (link do spleta, knjiga,…)?
Lahko izpostavim na mednarodnem trgu zelo uspešen izdelek–ooh noo voziček za punčke, Toy pram (www.ooh-noo.com/toys/104-toy-pram.html). Ta izdelek je nekako brezčasen, je lesen, moderen in “vintage” obenem. Takrat, ko smo ga dali na trg, takega izdelka še ni bilo.
Katera vrsta igrače vam je najbolj všeč in bi jo takoj kupili za darilo?
Odvisno za koga jo kupujem. Če je darilo za fanta, ne morem mimo z Red Dot–om nagrajenega ooh noo avtomobilčka, če je pa za punčko, so nadvse uporabne in lepe lesene kocke s črkami in številkami.
Kakšne je vaše mnenje o oblikovanju slovenskih igrač? Kaj bi morali izboljšati?
Mislim, da je še povsod dovolj prostora za izboljšave. Zdi se mi, da pri nas precej igrač izgleda tako, kot da jih niso zasnovali oblikovalci. To se takoj vidi. Sama oblika, pravilna izbira materiala in premišljeni detajli so tiste komponente, ki izdelek naredijo dobro oblikovan.
Ali imate kakšen predlog oziroma nasvet za slovenske proizvajalce igrač? Kakšne prednosti imajo glede na okolje v katerem živimo in glede na konkurenco v tujini?
Največji problem je, ker naši lokalni proizvajalci, s cenami ne morejo konkurirati masovnim kitajskim. Četudi so na prvi pogled izdelki cenovno zelo mamljivi, so obenem tudi vprašljivi. Vsaj kar se kvalitete tiče. Slovenci bi morali upoštevati tradicijo in graditi na visoki kakovosti. Prodajati bi morali le izdelke, ki so plod znanja in marljivosti več generacij. Samo tako bodo izdelki lahko imeli višjo ceno.
Peter Rojc, u.d.i.o.
M: 041-507-540