Intervju z Andrejo Bednjički: Igrišča in igrala

Ste TÜV izvedenka za nadzor igrišč in igral? Kako ste pridobili naziv? Kaj to pomeni za slovenski prostor (npr. dodatno znanje, širše razumevanje področja,..)?

Glede na to, da že več kot 20 let delujem na področju sistemov, zagotavljanja kakovosti in varnosti za tuje certifikacijske hiše, kjer je obvezna dokazljivost kompetenc, je bil zame normalen korak za nadgradnjo znanja s področja varnosti prostočasnih aktivnosti. To področje je neobvladovano v Sloveniji, zato sem posegla po usposabljanjih v tujini. Ker sem tudi edini pogodbeni partner certifikacijske hiše TÜV Austria Dunaj, ki imajo za omenjeno področje tudi akreditacijo, pomeni da moram nenehno skrbeti za dokazljive kompetence, ki mi omogočajo nadaljnje delo. Nemogoče namreč je, da bi v sklopu akreditacije izvajali delovne obveznosti brez nenehnega izobraževanja oziroma usposabljanja.

Po želji po še večjem razumevanju standardov o varnosti na otroških igriščih, sem se pridružila tudi evropskemu tehničnemu odboru CEN, kjer se predmetni standardi za varnost otroških igrišč tudi revidirajo. To sodelovanje pa mi je dalo vpogled v pravo tehnično razumevanje zapisanih zahtev ter direktno spremljanje novosti na nivoju EU. Vse to pa je seveda potrebno, če želiš svoje delo opravljati strokovno in zanesljivo.

Kako dolgo že izvajate nadzor nad igrišči in igrali? Ali ste v svojem času opazili napredek na tem področju? Kakšno je stanje v Sloveniji?

Nadzor v Sloveniji opravljam od leta 2008. Moram priznati, da so v tem času že vidni napredki v oblikovanju igrišč. Le-ta postajajo bolj avanturistična in doživljajska, za kar je potrebno pohvaliti oblikovalce, da so le pričeli bolj svobodno kreirati prostor za otroke. Če pa me povprašate za primerjavo s preostalimi državami EU, pa moram reči, da smo še vedno daleč zadaj. Skandinavske države in njihovo videnje kreacije prostora za igro in sprostitev otrok je lahko vzor marsikomu.

Kakšna je razlika med notranjimi in zunanjimi igrali? Kaj je pri igralih ključno (npr. varnost, dizajn)?

Največja razlika med igrišči, ki so na prostem in v prostoru je prostor sam. Notranja igrišča imajo omejen prostor in s tem tudi pogosto povezane redukcije prostega varnostnega območja za padec. Da kot nadzornik lahko oceniš varnost igrišč na splošno, moraš imeti dobro poznavanje razvojnih lastnosti in značilnosti otrok, katerim je igrišče namenjeno, njihovo potrebo po igri ter tehnične zahteve standarda. V tem trenutku ne bi želela preveč tehnično zaiti v stroko, ampak vsak, ki se odloči za katerokoli obliko igrišča mora biti pozoren, da nova verzija osnovnega standarda SIST EN 1176-1:2018 opredeljuje novo vrsto pregledov – pregled pred prvo uporabo. S tem se dokazuje, da je igralo in celotno igrišče varno za uporabo.

Ali mislite, da otroke preveč ščitimo in bi morala igrala in igrišča biti drugače oblikovana in zasnovana? Ali poznate kakšen primer dobre prakse, kjer so igrala oz. igrišča manj zavarovana oz. bolj svobodna in so kot taka tudi zelo varna?

Primer dobre prakse sem že navedla zgoraj.  Zavedati se moramo, da so igrišča o katerih govorimo formalna igrišča, ki so nekakšen poligon za urjenje spretnosti otrok in tukaj ne sme biti nevarnosti, ki jih otrok ni sposoben sam identificirati. Na splošno pa so starši preveč zaščitniški do otrok in jih zaradi tega prepogosto ovirajo pri njihovem naravnem razvoju. Naj navedem samo eno zelo pogosto videno dejanje staršev ali skrbnikov na otroškem igrišču – dvig otroka na igralni podest. Nevede mu s tem dejanjem, ki verjamem, da je s strani starša ali skrbnika otroka dobronameren, onemogočijo razvoj motorike – plezanje in njegovo notranje zadovoljstvo pri osvojitvi zadanega cilja oziroma naloge. Če otroku želite resnično pomagati, se z njim pogovarjajte o nevarnostih na igrišču, ga spodbujajte pri osvajanju tudi takrat, ko se kaj ne posreči takoj. Predvsem pa naj bo vodilo, da je dovoljeno vse kar lahko otrok na igrišču samo osvoji, npr. če spleza na podest mora priti dol tudi sam.

Ali se za igrala uporablja druga zakonodaja in standardi kot za igrače? Katera oziroma kje jih najdemo?

Da. Igrače so z zakonskega vidika odlično obvladovane. To pomeni, da že sama Direktiva o igračah ter Uredba o varnosti igrač nalaga, da so tehnični standardi za njihovo zagotavljanje varnosti obvezni. S tem pa pomeni tudi, da tisti ki izvajajo testiranja ustreznosti, morajo imeti področje testiranja tudi akreditirano. Medtem, ko je varnost otroških igrišč še vedno nedosledno opredeljena in tudi standard, ki opredeljuje njihovo varnost ni obvezen, je samo priporočilo. To funkcijo pa seveda izgubi, ko pride do odškodninskih zahtevkov, ter se za ocenjevanje varnosti vzame dobra tehnična praksa, to pa so tehnične zahteve veljavnih standardov.

Katera igrala so najbolj varna in katera najbolj nevarna?

Osebno opredeljujem nevarnost, ki je povezana s tehničnim vidikom (na primer neustrezna konstrukcija igral, slabo vzdrževanje igral, neustrezna varnostna podlaga, druge nevarnosti na celotnem igrišču) in nevarnosti, ki so povezane s precenitvijo sposobnosti otroka (na primer uporaba vrtiljaka ali vseh rotirajočih se igral mlajših otrok brez nadzora staršev ali skrbnikov).

Kakšna prihodnost nas čaka na tem področju?

Glede na to, da se skozi leta aktivno trudim za posluh zakonodajalca, da bi celostno uredil to področje in da sem optimist, verjamem, da bom enkrat uslišana s strani tistih, ki imajo moč, da to uredijo. Kajti odrasli smo tudi moralno odgovorni do našega »največjega bogastva – otrok« in to naj ne bo samo eden od promocijskih sloganov, takrat ko odraslim to prinese dodatne točke občudovanja.

Ali bi želeli izpostaviti kaj posebnega?

Ne pozabimo, če želimo spremeniti okolje v katerem živimo na bolje ter dati našemu podmladku boljšo osnovo za življenje, moramo začeti pri sebi. Vzgajajmo jih tako, da razvijajo kognitivno inteligenco. To pa pomeni, da moramo ustvariti primerne pogoje za njen razvoj. Metode s katerimi smo mi odraščali, definitivno niso več primerne za 21. stoletje. Potrebujejo korenito spremembo. Bodimo odgovorni odrasli!

Kontakt: Inštitut ISERA, certificiranje in testiranje, d.o.o.