Intervju s prof. dr. Ljubico Marjanovič Umek – Rarzvojnopsihološka ocena igrač

Kaj je razvojnopsihološka ocena?

Zakaj je razvojnopsihološka ocena pomembna (tako z vidika proizvajalcev igrač kot tudi kupcev igrač)? Kakšna sta njen namen in cilj? 

Pravzaprav velja podobno kot za druge izdelke, ki jih kupujemo. Več informacij, ko ima kupec, večja je možnost, da bo izbral in kupil primeren izdelek. Razvojnopsihološka ocena daje kupcu informacijo o tem, ali je igrača kakovostna in primerna za konkretnega otroka, za katerega kupuje igračo. Tudi če je igrača kakovostna, vendar pa ni primerna za starost otroka, se otrok z njo ne bo igral.

Kdo in kje se lahko to oceno uporabi?

Oceno lahko uporabi proizvajalec igrače ali tisti, ki je oceno naročil. Praviloma z njo »opremijo« embalažo igrače, lahko se izdajo tudi posebne publikacije, v katerih so predstavljene ocenjene igrače.

Kdo se najpogosteje obrača na vas, ko potrebuje razvojnopsihološko oceno?

Praviloma slovenski proizvajalci igrač ali pa tisti, ki pripravljajo idejni osnutek igrače. Včasih so bile za tovrstno oceno zainteresirane tudi trgovine, ki pa so žal visoko strokovnost prodaje igrač opustile. Seveda pa si tovrstno ocene želijo oz. bolje rečeno jo pričakujejo tudi starši, strokovne inštitucije, zlasti vrtci in šole.

Nam lahko na kratko opišete, kako poteka določitev razvojnopsihološke ocene?

To je kar zapleten postopek. Igračo se ocenjuje tako, da se opazuje igro otroka ali otrok s konkretno igračo in tako prepozna njeno funkcijo v otroški igri. Posebej se popazi tudi na starost otrok, ki se jo potem kot primerno napiše v oceno. V ozadju je potrebno veliko znanja ocenjevalca/ocenjevalke o razvoju otrok.

Kašna je prednost, če ima proizvajalec to oceno? Ali je igrača zaradi te ocene bolj kakovostna? Ali bo prodaja igrače boljša?

Igrača je lahko bolj kakovostna, če proizvajalec sodeluje v procesu razvojnopsihološkega preizkušanja že v procesu nastajanja prototipa igrače. V tej fazi je moč  igračo še izboljšati ter jo dodelati. Ali se bo tovrstna igrača bolje prodajala pa določajo kupci s svojo manjšo ali večjo kritičnostjo v času izbire in nakupa. V preteklosti so se igrače z znakom Dobra igrača tudi dobro prodajale, vendar velja  povedati, da je bil proces ozaveščanja kupcev dolgotrajen.

Kaj bi vi priporočali proizvajalcem igrač v Sloveniji?

Kot sem povedala že zgoraj. Če se vključijo v ocenjevanje, je smiselno, da se vključijo čimprej, ko igrača še ni dokončno izdelana.

Poznate kakšen primer dobre prakse?

V preteklosti, ko se je v Sloveniji začelo ocenjevanje za pridobitev znaka Dobra igrača, je bilo takih primerov dobre prakse med slovenskimi proizvajalci igrač veliko. Težko bi  jih poimensko navedla, saj  večine teh igrač ni več na trgu.

Ali v tujini več posegajo po tovrstnih storitvah?

Seveda. Prav iz držav, kot sta npr. Nemčija, Velika Britanija, je  bila  tudi v naš prostor prenesena ideja o znaku Dobra igrača. V različnih državah tovrstni znaki vključujejo nekoliko različne, hkrati pa podobne strokovne ocene oz. področja ocenjevanja kakovosti igrače, med katerimi je tudi razvojnopsihološka ocena. Na različne načine so tudi regulirane poti, kako je moč priti do tovrstnih ocen, npr. preko strokovnih združenj, združenj proizvajalcev igrač, trgovcev.

Ali na deklaraciji igrače, ki ima razvojnopsihološko oceno, piše, da je bila opravljena ocena? Kaj dejansko je pomembno, da proizvajalec napiše na embalažo igrače?

Kje oziroma s čim se lahko starši in strokovni delavci prepričajo, da je bila opravljena razvojnopsihološka ocena igrače?

Edino varovalo je pravzaprav to, da je pod oceno napisan avtor/avtorica ocene oz. inštitucija, ki je oceno izdelala.

Nujno bi bilo, da bi se ocenjevanje za znak Dobra igrača ponovno uvede, saj je bilo v korist proizvajalcem igrač, trgovcem, strokovnim inštitucijam, kot so vrtci in šole, bolnišnice ter posameznim kupcem, torej staršem in starim staršem. Vse te je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pustilo na cedilu. Ocenjevanje je veliko prispevalo k splošnemu razumevanju, da je nakup igrače odgovorno dejanje in da se ob tem velja opreti na strokovna mnenja. Slab nakup je vedno tudi zelo drag nakup – to velja  za igrače enako kot za številne druge izdelke.

Kako vi gledate na slovenske proizvajalce igrač in svetovni trg igrač?

Po moji presoji slovenski proizvajalci igrač ne morejo preživeti zgolj na slovenskem trgu, ki je preprosto premajhen. Svetovni trg igrač pa je zelo nasičen z igračami, med katerimi je ogromno tudi slabih igrač, igrač »od danes do jutri«. Tu nekje se morajo znajti z visoko ustvarjalnostjo, inovativnostjo ter  verjetno tudi vztrajnostjo.

Kakšna prihodnost nas čaka na področju igrač?

S tehnološkim razvojem in digitalizacijo družbe se in se bodo spreminjale tudi igrače tako z vidika funkcije kot izdelave; na trgu bodo vselej tudi t. i. modne igrače, ki predstavljajo takojšnji odziv na popularne like v risankah, otroških filmih, hkrati pa bodo ostajale tudi t. i. tradicionalne igrače, kot so npr. medvedki, žoge, vozila, punčke.

Ali bi želeli izpostaviti še kaj posebnega?

Otrok bo vselej rabil igrače, da bo lahko dal vsebino svoji igri in igra bo ostala njegova prevladujoča dejavnost. Torej je odgovornost družbe na tem področju velika.

Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek

Kontakt: ljubica.marjanovic@guest.arnes.si