Intervju s pobudniki koncepta “Stara šola, butik ponovne uporabe”

Lahko za naše bralce v nekaj stavkih razložite koncept vaše trajnostne trgovine pod imenom “Stara šola”?

Trgovine Stara šola tako kot drugi reuse centri po Sloveniji deluje na način, da občani v trgovino prinesejo svoje odvečne a še uporabne stvari, od oblačil, keramike, knjig, okraskov do pohištva. Naša ekipa podarjene stvari pripravi za nadaljnjo uporabo in prodajo, po simboličnih cenah. Kot pravi naš slogan, Stara šola, smešne cene, resen namen.

Zakaj ste se odločili za vpeljavo tovrstnega koncepta socialnega podjetništva v naš prostor?

Projekt je v Slovenijo pripeljal mlad Francoz, leta 2011, ki je bil pri nas na Knofu na izmenjavi in je bila vzpostavitev prve trgovinice v stavbi stare šole, majhne vaši Boštanj pri Sevnici, njegov osebni projekt. Kot se je pokazalo je odprl novo področje, ki se je nato v parih letih v Sloveniji močno razvilo in ustvarilo precej novih delovnih mest ter rešilo ogromno zanimivih in marsikomu potrebnih stvari, pred tem, da bi končale na smetiščih.

Lahko v “Stari šoli” sodelujejo tudi naši bralci? Kakšne so možnosti vključitve zainteresiranega posameznika? Gotovo z doniranjem, a vam lahko morda kdo pomaga še na kakšen drugačen način?

Ob Starih šolah poteka več zanimivih aktivnosti od kreativnih delavnic ponovne uporabe, tečajev šivanja, upcyclinga z uporabo laserskih tehnologij, delavnic diy zero-waste čistil in kozmetike, vse s skupnim ciljem povečanja okoljske ozaveščenosti in pozitivnega okoljskega učinka. Delavnice smo organizirali tudi za številne šole in vrtce. Vabimo k udeležbi in pa izvajanju oziroma mentorstvu takšnih aktivnosti.

Kakšen je, po vaših izkušnjah, odnos Slovencev do izdelkov iz druge roke? So posamezni segmenti izdelkov bolj zaželjeni oz. priljubljeni kot drugi?

Z veseljem lahko povemo, da smo Slovenci že precej pozitivno naklonjeni izdelkom iz druge roke. Stigma rabljenih oblačil, ki je bila močno občutna prva leta po odprtju Stare šole je zbledela, temu je pripomoglo to, da so vintič in second hand kosi danes top modni trend, da po njih posegajo končno tudi mladi in da je standard naših trgovin Stara šola primerljiv s pravim pravcatim butikom. Prav v mesecu septembru smo naredili veliki makeover v Stari šoli v Krškem, ki ji bodo kmalu sledile še naše druge trgovine. Oprema trgovine je npr. narejena iz starih jugoslovanskih omar za fascikle, ki smo jih na inovativen način predelali v stalaže.

Kakšne so po vašem mnenju prednosti izdelkov iz druge roke, napram novim izdelkom? Ali je kakšna posebna prednost pri igračah?

V Starih šolah prodajamo predvsem trajnostno modo, oblačila, ki našim strankam nudijo izražanje individualnosti, kvalitetne materiale in kroje, pozitiven okoljski in družbeni vpliv ter dostopno ceno. To so prednosti izdelkov iz druge roke, ki jih množična, nekvalitetna in hitra moda ne more nikoli doseči. Podobno velja tudi pri igračah, ki pa imajo za sabo še edinstveno zgodbo. Marsikrat se pri nas najdejo res vintič igrače, velikokrat pa nam prinesejo tudi različne navadne plastične in plišaste igrače, ki so jih otroci prerastli. Če ne bi bilo Stare šole bi te stvari končale na odpadu, tako pa razveseljujejo druge otroke in pišejo nove zgodbe.

Glede na izkušnje v vaših prodajalnah, kaj menite o okoljski ozaveščenosti slovenskih potrošnikov? Kaj bi se na tem področju še lahko postorilo, tako na ravni posameznikovega delovanja kot tudi institucij in države?

Veliko lahko naredimo ljudje sami, vsak sam, če le malce prevetri svoj način potrošništva, premisli koliko in kaj res potrebuje. Veliko je tudi trendov kot so #capsulewardrobe #zerowaste #notbuyingnew, ki spreminjajo svet. Nekaj pa bo le morala narediti tudi država v sodelovanju z komunalnimi podjetji, da bo spodbudila trajnostne poslovne modele. Npr. reuse centri kot je Stara šola ustvarjamo prihranek stroškov za ravnanje z odpadki, saj 1 trgovina na mesec ponovno uporabi cca 1 tono nerazgradljivih predmetov.

Kako je v vaši prodajalni z rabljenimi igračami in drugimi izdelki za otroke? Kakšno je razmerje med donacijami in povpraševanjem?

Največ dobimo in prodamo odraslih oblačil, nekje ⅓ pa je otroških oblačil, obutve in igrač. Pri otroških stvareh se najde precej zelo lepih kosov, saj otroci hitro rastejo in tudi prerastejo oblačila in igračke, je pa na drugi strani tudi kar nekaj preveč uničenih oblačil in igrač, ki so popackana in raztrgana.

Opažamo, da se v slovenskem prostoru zelo malo govori o onesnaževanju okolja z igračami, čeprav te, zlasti tiste izdelane iz plastike, predstavljajo vse večji okoljski problem. Katere korake bi po vašem mnenju lahko naredili za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja?

Moje mnenje je, da je najbolj problematična plastična embalaža, v katero so vse te igrače zavite in ki se res po nakupu takoj zavrže in ostaja na odlagališčih sto let in več. Žal je tudi na trgu in po domovih precej cenenih igrač, ki komaj enega otroka “zdržijo” kaj šele, da bi šle naprej. Menim, da je bolje, da ima otrok manj igrač, pa tiste kvalitetne, ostalo pa naj sestavi skupaj iz čisto običajnih predmetov, tako smo zadnjič npr s hčerkama iz stare ivernaste omarice, lesnih odpadnih krogcev, barvami, odpadnimi kockami lesa in nekaj domišljije naredile pravo mini otroško kuhinjo, po naših željah. Tako smo prihranile okolju kot naši denarnici in nismo šle po tisto novo, sijočo, industrijsko plastično kuhinjo v supermarket.

Trgovine “Stara šola” se trenutno nahajajo v Sevnici, Krškem, Brežicah in Trbovljah. Morda razmišljate o širitvi še v katera druga slovenska mesta?

Da, že nekaj časa se dogovarjamo o Stari šoli v Trbovljah, lokalna pobuda je že, tudi prostor, vendar želimo k partnerstvu pritegniti tudi lokalno komunalno podjetje, ki se zaenkrat v tem še ne vidi. Zanimivo nam je tudi Celje, Laško, vzpostavili smo namreč poslovni model, ki ga lahko z lahkoto širimo, važna nam je le pobuda iz lokalnega okolja.

“Stara šola” ni le prodajalna, temveč v okviru nje nudite tudi popravilo oblačil in izvajate različne delavnice. Katere so prihajajoče delavnice, ki bi morda zanimale naše bralce? Kako se na njih lahko prijavijo?

V novembru bomo organizirali zelo zanimivo delavnico Naredi si svoj fon, ki je namenjena predvsem mladim, ki želijo iz trajnostnih materialov s pomočjo viskih tehnologij izdelati uporabne, individualne predmete, kot je npr. ovitek za telefon. Prijava bo možna na naši strani www.knof.si in FB KNOF skupnost.

V prihodnosti morda načrtujete kakšne dopolnitve oz. širitve vašega koncepta trajnostne trgovine? Kako vi vidite razvoj igrač in njihovo prodajo in uporabo?

Trenutni smo usmerjeni v oblikovanje standarda butika ponovne uporabe, ki bi trajnostno modo in druge predmete iz druge roke ponesel še na višji nivo. Smo pa vedno odpri za sodelovanje, trajnostne inovacije nimajo meja!

Bi morda našim bralcem želeli sporočiti še kaj, kar vas nismo vprašali?

Vsak je odgovoren za ta svet, če nanjga gleda najprej preko odgovornosti zase, za svoje telo in dušo, nato preko odgovornosti do soljudi in živali blizu ali daleč in nenazadnje, preko odgovornosti do okolja in matere narave, ki nas vse omogoča. Kupujmo odgovorno!

Kontakt:

W: http://new.starasola.si/
E: info@starasola.si

Trgovine “Stara šola”:

Sevnica – Trg svobode 13; tel: 031 281 177
Krško – Kolodvorska 1; tel: 068 625 634
Brežice – Trg Jožeta Toporišiča 2; tel: 068 680 916
Trbovlje – Trg svobode 12; tel: 040 220 742