Intervju z Dmitry Ainutdinov: Konstrukcijske igrače

 

Intervju sta izvedli: Klavdija Höfler in Silva König (soavtorica) 

 

Ste strokovnjak za robotiko. Združujete znanja s področja robotike, mehanike in strojništva. To znanje radi nadgrajujete in delite z drugimi. Izvajate otroške delavnice in se z otroci udeležujete tekmovanj. V Sloveniji ste že vrsto let, prej pa ste živeli v Rusiji.

Mali TehnoVed je trgovina s konstrukcijskimi igračami. Kaj vse ponujate v vaši trgovini?

»mali TehnoVed« ni samo trgovina. Osnovna ideja je združevanje znanj na področju robotike. Ponujamo konstrukcijske igrače, delavnice robotike, mehanike, elektrike ter programiranja na katerih ustvarjamo z našim prodajnim programom pa tudi robotska tekmovanja z robotki, ki smo jih naredili na delavnicah.Vse to je naš pogled na razvoj otrok skozi igro.

Katera znanja pridobijo otroci pri igranju s konstrukcijskimi igračami? Kje bodo lahko tovrstna znanja uporabili? Kateri poklici potrebujejo tovrstna znanja?

Otroci s konstrukcijskimi igračami pridobijo zelo širok obseg znanj. Osnovna so seveda tehnična in naravoslovna znanja. Potrebno pa je vedeti, da začnejo otroški možgani svoj razvoj izključno s »fino motoriko« in za to so kocke za sestavljanje zelo pomembne. Nekateri sistemi kock ponujajo tudi ustvarjalni razvoj, ker predlagajo prostorski 3D vidik. Modeli tako ne ponujajo zgolj možnosti pritrditve kocke na kocko.

Za starejše otroke je na voljo nekaj sistemov z možnostjo ustvarjanja kompleksnejših mehanskih modelov, ki vsebujejo zobnike, verige, škripce in tako naprej. Pri tem otroci lahko pridobijo veščine strojništva in si krepijo tehnično ustvarjalnost.Robotsko programiranje je zelo drugačno od »navadnega« programiranja, ker mora imeti robot nekaj »inteligence« za svoje delo, s tem pa potrebuje nekoliko drugačen pristop.Vsa ta znanja lahko pomagajo osebi skozi celotno življenje ter pri poklicih tehnično naravoslovnih smeri kot so na primer inženir strojništva, tehnični oblikovalec ter v smeri robotike. Robotika trenutno potrebuje zelo širok »krugozor« (erudicija v širšem pomenu), vključno takšne smeri kot na primer »uporabniški vmesnik« ali projektiranje eksoskeletov (v širšem pomenu — robot-pomočnik).

Znani ste tudi po svojih delavnicah. Komu so delavnice namenjene? Kaj vse se otroci naučijo na vaših delavnicah?

Delavnice so namenjene predvsem otrokom od 6. leta dalje. S starejšimi otroci, starimi od 9 let naprej, začnemo programirati, ker mlajši še ne razumejo dobro algoritme kot osnovo za programiranje.
Na delavnicah sestavljamo različne mehanizme, od najbolj preproste gugalnice s pomočjo katere se naučimo principe fiksne in gibljive povezave ter princip »ročice« za ravnotežje, nadaljujemo z robotki, ki so prilagojeni za posebne naloge, kot na primer za pobiranje žog. S tem otroci pridobijo veliko znanj s področja fizike, geometrije ter iskanja rešitev tehničnih nalog, ki vzpodbujajo ustvarjalnost.

Ali uporabljate pri izvajanju delavnic lego kocke? Zakaj da oz. zakaj ne?

Lego kock ne uporabljamo, ker so možnosti ustvarjanja zelo omejene kar se tiče ustvarjalnosti standardne paralelepipedne lego kocke. Poleg tega imajo za starejše otroke neustrezen mehanski sistem (lego-tehnik) in nepravilno osnovo za programiranje robotkov v sistemu »mainstorm/EV3«.

Kje najdemo informacije o izvajanju delavnic?

Delavnice redno potekajo od oktobra do maja, enkrat na teden za vsako skupino. Skupine organiziramo že v septembru. Program poteka skozi celotno šolsko leto tako, da se otroci žal ne morejo pridružiti skupinam med letom. O začetku delavnic obveščamo preko e-maila, na naši spletni strani in na naši FB-strani.

Kot zunanji izvajalci sodelujemo tudi s šolami. V šolskem letu 2017/2018 smo sodelovali z OŠ Miška Kranjca. V letu 2018/2019 pa imamo dve skupini v OŠ Zalog, začetno skupino in nadaljevalno skupino, kjer otroci obiskujejo naše delavnice že drugo leto.

Organizirate tudi tekmovanja. Lahko poveste še kaj o tem?

Skušamo organizirati robotska tekmovanja. V tem smo še čisto na začetku, ker robotska tekmovanja vsebujejo skupinsko sodelovanje, kar je za  nekatere otroke lahko zelo težka naloga. Otroci so večinoma individualisti in si vsak želi biti odgovoren samo zase.

Poleg tega za tekmovanje potrebujemo dodaten prostor, obveščanje ter promocijo in dobrega vodjo komentatorja, ki lahko razume vsebino tekmovanja in tako nemoteno komentira dogajanje gledalcem.

Kakšna je vaša ciljna skupina? Za koliko stare otroke so primerne igrače, ki jih ponujate? Se za vaše delavnice odločajo predvsem fantje? Koliko interesa je pri puncah?

Lahko bi rekel, da so naša ciljna skupina radovedni otroci, ki imajo radi tehniko. Potrebno je vedeti, da so otroci večinoma ustvarjalci, lahko tudi v tehnični smeri. Narava ne deli možgane na »moške« ali »ženske«, to je naš »človeški« vidik. Moram reči, da so punce še bolj pridne in ustvarjalne na tem področju. Tako, da je osnovna naloga nas staršev, da svoje otroke spodbujamo k čim bolj definiranim ciljem za prihodnost, brez razlik med spoloma.

Ko sem bil s skupino otrok na Tajvanu, na tekmovanju »Green Mech« (zelo »tehnično« tekmovanje), sem opazil, da vsaka tajvanska skupina otrok vsebuje nekaj punc in obstajajo skupine samih punc.

Ali izdelujete tudi svoje igrače, ali je vse uvoz? Ali ponujate tudi slovenske igrače? Ali so v vaši ponudbi izključno plastične igrače? Kako izbirate igrače za svoje delo? Ali so lahko tudi lesene ali iz kartona?

Za zdaj smo samo uvozniki konstrukcijskih igrač. Ne ponujamo slovenskih igrač, ker slovenskih konstrukcijskih igrač, ki krepijo tehnični razvoj otrok, ni. Tudi v svetu ni izredno velike ponudbe tovrstnih igrač, še posebej ne v smeri robotike.

Ponujamo kovinske igrače s sistemom vijak-matica, ki so že dlje časa na trgu kot »standardni« kovinski sistem od podjetja Meccano od leta 1901. Ostalo so plastične kocke, ki ponujajo zelo različne možnosti za sestavljanje in so različnih blagovnih znamk, tudi takšne z električnim pogonom in na daljince.Edini princip za izbiro konstrukcijske igrače je možnost konstruiranja gibljivih sistemov. Tako, da nimamo kock za sestavljanje statičnih »objektov«, modelov ter sistemov v stilu »labirint za frnikole/žogice«.

Če bi kdo ponudil takšne sisteme iz lesa ali kartona, bi jih z veseljem posredoval trgu in bi jih uporabljali tudi na naših delavnicah.

Ali imate kakšen predlog oziroma nasvet za slovenske proizvajalce igrač?

Vsak proizvajalec, tudi slovenski, ima določen vidik na svoj proizvodni program. Včasih kot strojnik vidim možnosti za izboljšanje kakšne konstrukcije, ampak vsaka sprememba potrebuje nekaj raziskav in stroške realizacije. Moj nasvet proizvajalcem je sledeč: vprašajte se, kakšno korist ima igrača za otroka ter ali igrača pripomore pri otrokovem razvoju.

Kakšna prihodnost nas čaka na področju konstrukcijskih igrač?

To je težko vprašanje. Osnovni problem vidim v potrošništvu. Konstrukcijske igrače zahtevajo natančnost, potrpežljivost ter obremenitev možganov. Razvoj lahko pride samo od začetka, ko otrok začne ustvarjati (približno od 3 let), kasneje z izkušnjami pride do omejitev, ki počasi izklapljajo možnosti ustvarjanja »brez meje«, »preoblikovati« možgane pa je težko.

Upam, da bom realiziral svojo idejo konstrukcijskih igrač za otroke že od 3 let, ko razvijajo svoje potenciale v tehnični smeri in da odrasli nekoliko spremenijo svoj pogled na prihodnost, kot možnosti ustvarjanja in ne samo več prostega časa.

Ali bi želeli izpostaviti še kaj posebnega?

Prihodnost je že tukaj. Vprašanje je samo ali smo pripravljeni na to prihodnost. Ali čakamo kaj nam ponujajo »prodajalci prihodnosti« in bomo pod pritiskom vodje marketinga samo izbrali »najboljšo ponudbo«?

Razvoj možganov vleče za sabo odgovornost za svojo prihodnost. Res je težko biti odgovoren sam za sebe in svoje otroke. Upam, da bo Slovenija ena izmed prvih, ki bo svoj razvoj določila samostojno.

 

 

Dmitry Ainutdinov

KRUGOZOR d.o.o.

Rakuševa ulica 10

1000, Ljubljana

Tel.: 064-292-202

www.mali-tehnoved.si